Dejaki šib ande fonduni škola (grundskolan)

Šavora khaj si anda e natsionalne minoritetura khaj kamen te ginaven finlanditsko, jiddisch, meänkieli, romani šib vaj sami von inkren jekh maj zuralo čačipe pe dejaki šib. Si duj sikajimaske planura pe kadal šiba:

• Dejaki šib sar angluni šib khaj mangel te žanel thaj vorbij peski dejaki šib
• Dejaki šib sar dujto šib khaj naj či soske mangimata te žanel variso ande šib, ginav maj but/link

Volontarnoj te phirel pe, pe dejaki šib, feri kana o šavoro las te phirel atunči si aba musaj te phirel vaj te agorij thaj te mukhel pesko than.

Čačipe khaj dejaki šib pala školako zakono thaj themeske školake reguli (skolförordningen)

Jekh studento šaj lel edukatsia ande dejaki šib te si:

• jekhes vaj seldon gazden po šavor jekh kaver šib sar e švedicko šib
• studentos grundosko žanglipe ande kodo aktualno šib
• studento xasnij e šib sako džes khere*
• maj tsera panš studentura mangen sikajipe ande šib ande kodi komuna
• te avel jekh sikavno khaj žanelpe (lämplig) ande aktualno šib

*Adoptovane šavora naj andre ande kado musajipe ke vorbij pe e šib sako džes khere. Feri vi kade trobuj e šavores jekh grundo ande kodi šib.

O ghindo e sikajimasa si, te del pe e studentos šajipe te zurajvel ande peske žanglimata ande kodi šib. Dejaki šib inkrel jekh bari zor ande šavoreski šib, identiteto, manušipe thaj sar te žal angle ande ghindura. Kana si jekh lašo žanglipe ande dejaki šib del kodo vi jekh maj lašo drom te sičol pe švedicko šib thaj kaver šiba thaj ande kaver školake buča.

Edukatsia šaj te avel dela školaki vrama te žal te kerel pe kodo ande šemato, pala e školaki vrama vaj sar šibako alosaripe (språkval). Ghindo kusa kado sičaripe si te del pe zor ande studentosko šibake žanglimata, te del pe zor pa kultura thaj te avel duje šibango vorbipe.

Dejaki šib si jekh volotarno alosaripe khaj e gazdi musaj te mangen korkori pa komunako e-žutipe. Sako studento lel edukatsia 40 ži khaj 60 minutsi sako kurko. Sikajimaske grupi šaj te aven xamime kusa studentura anda diferentne klasi thaj kaver berš. Žanglipe ande šib šaj te avel ande variatsia maškar e studentura.

Mangas tut te bišaves čiri aplikatsia !

Sikajipe ande dejaki šib pe natsionalne minoritetne šiba

Skellefteå komuna del šajipe ande sikajipe ande dejaki šib ande natsionalne minoritetne šiba sar finlanditsko, jiddisch, meänkieli, romani šib thaj sami ande fonduni škola ande klasi 1-9. Ghindo sikajimasa si te zorarel e studentonge šibake žanglimata, te del pe zor pa kultura thaj maj bute šibango vorbipe.

Studentura khaj si anda varisavo nastsionalno minoriteto inkrel čačipe pe dejaki šib ande minoritetno šib, sajek si sode žanel te vorbij peski šib.

Minoritetno šib šaj te avel ginadi ande duj diferentne sičarimaske vurmi

• Vurma 1: Studentura khas si grundoske žanglimata ande šib, sar eksemplo e šib si e šavoreski šib ando kher
• Vurma 2: Studentura khaj si neve ande šib thaj chi žanen te vorbin

Studentura khas si žanglipe vaj kodolen khas naj žanglipe ande šib ginaven pala diferentne vurmi ando sičaripe. thaj si vi diferentne tselura ando sičaripe pala e diferentne vurmi. Sičaripe ande dejaki šib inkrel pe pala sičarimasko plano ande fonduni škola (LGR22).

Jekh studento khaj si anda o natsionalno minoriteto rom thaj avel anda jekh kaver them si te birij te lel dejaki šib ande duj šiba te si spesialne doša khaj kodo.

Dejaki šib si volontarno alosaripe khaj e gazdi musaj te mangen korkori pa komunako e-žutipe (link). Sako studento lel edukatsia 40 ži khaj 60 minutsi sako kurko. Kana o šavoro las te studjuli musaj o studento te phirel ži pun či agorij pe o kurso vaj te agorij pe thaj mukhel pe o than ando kurso..

Sičaripe ande dejaki šib si te avel tela školaki vrama te birij te planulij pe kodo ando šemato, pala školaki vrama vaj sar šibako alosaripe (språkval). Sičarimaske grupi šaj te aven kusa studentura anda diferentne klasi thaj kaver berš. Šibako žanglipe šaj te avel ande variatsia maškar e studentura. Sičaripe ande dejaki šib naštik te avel maj but sar jekh šib pe sako studento. Kana avel khaj e romane studentura khaj aven anda jekh kaver them šaj te kerel pe kodo feri trobuj te aven spesialne doša khaj kodo.

Mangas tut te bišaves čiri aplikatsia!

Dejaki šib ande tsini školaki klasa (förskoleklass)

Tsini školaki klasa si te kerel ke kodol studenton khas si jekh kaver dejaki šib sar e švedicko šib si te len šajipe te zuraren e švedicko šib thaj khaj peski dejaki šib. Kado si te avel ande sako džesesko sikajipe khaj e tsini školaki klasa si te den e studenton šajipe te xasnin vi e švedicko šib thaj peski dejaki šib. Khatar 1 klasa si šajipe te mangel pe te lel pe sikajipe ande dejaki šib. Ginav maj but po LINK

Pala o zakono pa natsionalne minoritetura thaj minoritetne šiba si e šavora thaj e terne khaj si anda e grupi zidevura, rom, sami, sverigefinnar thaj tornedalingar spesialno te len zor ande peski buči angle ande kulturalno identiteto thaj ande peski natsionalno minoritetno šib. Kadale dromesa si e škola te den zor thaj te protektulin thaj te den dumo e natsionalne minoritetne šiba thaj kulturi.

Studentura si te lel but šajimata te xasnin sa penge šiba sako džes thaj te len zor te xasnin e šiba vi minoritetno šib thaj vi šveditsko ande školake aktivitetura. Škola birij žutimasa khatar khelipe, džilabipe thaj paramiči pe studentoski minoritetno šib te aven ande buči te žal angle e studentosko drom angle ande šib thaj kulturalno identiteto.