Natsionalne minoritetne šiba ande tsini škola (förskolan)

Ande tsini škola si sako šavoreski šib te avel stimulirime te žal angle thaj e tsini škola si te avel ande buči te birij o šavoro te sitčol jekh kaver dejaki šib sar e švedicko šib thaj lel o šajipe te žal angle ande švedicko šib thaj ande peski dejaki šib.

Pala o zakono pa natsionalne minoritetura thaj minoritetne šiba si šavora khaj si ande minoritetura židevura, rom, sami, sverigefinnar thaj tornedalingar specialno te len žutipe ando drom angle ande pesko kulturalno identiteto thaj ande peski natsionalno minoritetno šib. Kade si te keren e tsine školi te protektulin thaj te den žutipe e natsionalne minoritetonge šiba thaj kulturi.

Tsini škola si pala Lpfö-18:
· te del dumo e šavoren ande šibako drom angle ande peski natsionalno minoritetno šib thaj te žurarel o drom khaj kulturalno identiteto
· te del dumo te protektulij pe thaj te zurarel pe e natsionalne minoritetonge šiba thaj kulturi
· te šol pe grundo ande šavorengo ačaripe pe diferentne šiba thaj kulturi, kusa e natsionalne minoritetonge šiba thaj kulturi.
Tsini škola del dumo te žal angle e šavoreski dejaki šib. Šavora len but šajimata te xasnin penge sa šiba sako džes thaj len vi dumo te vorbin o minoritetno šib thaj e švedicko šib ande tsine školake aktivitetura. Tsini škola birij žutimasa khatar khelipe, džilabipe thaj paramiči pe šavorenge minoritetne šiba te žutij te žal angle e šavorengi šib thaj jekh zuraripe ande kulturalno identiteto.
Vazno si kana san gazda po šavoro te des informatsia e bučarenge ande tsini škola te si čiro šavoro anda jekh natsionalno minoriteto.

Senast uppdaterad: